Novice

silikon
Splošno

Mehke plastike

Razvoj industrije plastičnih pas je v načrtovanje in razvoj izdelkov prinesel tudi mehke plastične mase. V naravi je število materialov s podobnimi lastnosti precej omejeno, zlasti pa se naravni materiali ne ponašajo s tolikšno obstojnostjo kot sintetični polimeri in iz njih narejena tehnična plastika. Cena umetnih materialov je bila v preteklosti le dodatna spodbuda za njihov razvoj. Najbolj znana izmed mehkih plastik je gotovo prav silikon.

Med polimeri ima silikon posebno mesto, saj je eden od redkih plastik, pri kateri so glavne polimerne verige sestavljene iz atomov silicija in ne iz ogljika, ki je glavni povezovalec ostalih plastičnih mas. Ta nenavadna lastnost daje silikonu veliko kemijsko in biološko inertnost – silikon ne reagira z večino kemikalij in v neposredno okolje ne spušča kemikalij v sebi. Tudi človeško telo silikona ne zavrača, s čimer se odpirajo mnoge možnosti njegove uporabe v medicini. Ker je prijetno mehak in gumijast material, ga najdemo v izdelkih, kjer so tovrstne lastnosti potrebne, hkrati pa se gleda še na kemijsko neoporečnost materiala, da ne onesnažuje okolice. Silikon se tako v glavnem uporablja: kot tesnilni material, za tesne ovitke, ki se morajo prilegati in ščititi predmete, kot lepilo oziroma lepilno-tesnilno maso za večino materialov (v glavnem keramika), kot material za telesne vsadke in proteze ter kot tehnična plastika. Cena silikona je odvisna od vrste (in dodatkov v njem), vseeno pa je relativno nizka.

Silikon je mehak material, kar vpliva tudi na način predelave in proizvodnih postopkov predmetov iz njega. Njegova mehkoba močno otežuje mehansko obdelavo in najpogosteje se ga raje vliva ali brizga v kalupe, kjer se dokončno utrdi. V primerjavi z ostalimi plastičnimi masami se nekoliko manj uporablja v obliki polizdelkov, kot je tehnična plastika. Cena silikona, ki je precej nizka, pa še dodatno pripomore h cenejšim proizvodnim tehnikam, s katerimi takoj dobimo končno obliko izdelka.